Glavobol

Do 90 % ljudi je že občutilo glavobol, večina se z njim srečuje vsaj enkrat na mesec. Čeprav praviloma ni nevaren, lahko precej ovira vsakodnevne dejavnosti. Ne dovolite mu, da prekriža vaše načrte.

Ne glede na to, zakaj se pojavi, naj glavobol ne bo ovira. Uprite se mu z Nalgesinom S.

Več o tem

Vrste glavobola

Glavobol spada med 10 najpogostejših težav, zaradi katerih obiščemo osebnega zdravnika. Prepoznavanje vrste glavobola je prvi korak k temu, da lahko izboljšate svoje počutje.

Glede na to, kje in kako se pojavi bolečina, razlikujemo tri glavne vrste glavobola: tenzijski glavobol, migreno in glavobol, ki traja več dni/tednov. Najpogostejši je tenzijski glavobol.

Kako prepoznati tenzijski glavobol?

Za tenzijski glavobol je značilen občutek tiščanja ali pritiska na obeh straneh glave, zlasti v predelu senc in čela. Bolečina se običajno začne v vratu in se širi navzgor proti tilniku, nato pa na obe strani glave, teme in čelo.

Bolečina je blaga do zmerna, prisotna na obeh straneh, počasi se lahko stopnjuje.

Tenzijski glavobol lahko spremlja tudi povečana občutljivost za svetlobo ali hrup, zaradi česar ga je včasih težko ločiti od migrene.

Tenzijski glavobol

  • Bolečina je blaga do zmerna in obojestranska.
  • Značilen je občutek tiščanja, težke glave.
  • Spremlja ga malo ali nič drugih simptomov.
  • Zmerno gibanje ga ne poslabša.

Migrena

  • Bolečina je zmerna do huda in enostranska.
  • Bolečina je utripajoča.
  • Spremljajo jo izraziti simptomi, kot so občutljivost za svetlobo in hrup, slabost in avra.
  • Gibanje jo poslabša.

Kaj povzroča tenzijski glavobol?

Zategujoča bolečina v zatilju, sencih in čelu je posledica napetosti v mišicah ramen, vratu in glave. Vzrokov za to je lahko več.

Stres

Kortizol in adrenalin, ki se sproščata ob čustvenem ali telesnem stresu, povzročata krčenje mišic v ramenih in vratu, kar vodi v mišično napetost.

Nepravilna drža

Zaradi neustreznega položaja med spanjem ali nepravilne drže pri sedenju so nekatere mišice preveč obremenjene. To vodi v napetost v hrbtnih in ramenskih mišicah, ki se sčasoma razširi tudi v predel vratu in glave.

Napenjanje oči

Naprezanje očesnih mišic, do katerega pride pri dolgotrajnem branju ali gledanju v zaslon, se lahko razširi tudi na druge mišice glave in tako prispeva k nastanku tenzijskega glavobola.

Dehidracija

Pomanjkanje tekočine v telesu sproži stresni odziv in hkrati neposredno vpliva na možgane, ki se lahko začasno skrčijo. To poveča pritisk na živce in lahko povzroči glavobol.

Kako se upreti glavobolu?

Ker je tenzijski glavobol posledica mišične napetosti in stresa, ga lahko preprečite ali ublažite s preprostimi ukrepi.

Nežna masaža, joga in dihalne tehnike lahko bistveno omilijo simptome. Za umiritev bolečinskih receptorjev lahko na zatilje ali čelo položite tudi hladne obkladke.

Počitek ima pomembno vlogo pri obvladovanju vseh vrst stresa. Ulezite se in si privoščite daljši spanec, po možnosti v mirnem, temnem prostoru, da se telo in um lahko regenerirata.

Dovolj pijte, po možnosti tekočino z dodatkom elektrolitov, da preprečite nadaljnjo dehidracijo. Izogibajte se kofeinu in alkoholu, saj lahko glavobol še poslabšata.

Za hitro olajšanje je najbolje vzeti nesteroidno protibolečinsko zdravilo, kot je Nalgesin S, saj so se ta zdravila pokazala kot učinkovita pri lajšanju tenzijskega glavobola. Naproksen v Nalgesinu S se hitro raztopi, zato začne bolečino lajšati že v 15 minutah. Tako lahko nemoteno nadaljujete svoj dan.

Zakaj izbrati Nalgesin S?

Uprite se glavobolu.

Nadaljujte dan po svojih načrtih. Uprite se glavobolu z Nalgesinom S, ki učinkuje v 15 minutah.

Nakup izdelka

Kdaj je potreben obisk pri zdravniku?

  • Glavobol kljub lajšanju s protibolečinskimi zdravili ne popusti.
  • Bolečina je nenadna, zelo močna in se hitro stopnjuje.
  • Glavobol spremlja katerikoli od naslednjih simptomov: motnje vida, oslabelost ali odrevenelost, tog vrat, visoka telesna temperatura, zmedenost.

Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če je glavobol vzrok za pogoste izostanke z dela in vam preprečuje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Znanje za boljše obvladovanje bolečine